Cink: industrijski ščit z vse pomembnejšo zeleno vlogo
Cink poznamo že tisočletja, predvsem kot sestavni del medenine, vendar je trajalo dolgo, da so ga znali izolirati v čisti obliki. Šele v 12. ali 13. stoletju so ga v Indiji začeli pridelovati v večjih količinah. V Evropi se je množična proizvodnja začela šele stoletja kasneje. Industrijska revolucija je cink povzdignila v široko uporabo, zlasti v procesu galvanizacije — prevleke železa in jekla, ki preprečuje rjo in podaljša življenjsko dobo izdelkov.
Moč zaščite: vzpon cinka skozi industrijo
Zaradi svojih močnih protikorozijskih lastnosti je cink postal ključen material v gradbeništvu in proizvodnji. Pocinkano jeklo — jeklo prevlečeno s plastjo cinka — ščiti stavbe, vozila in infrastrukturo pred vremenskimi vplivi. Cink je tudi ključna sestavina tlačnega litja za avtomobilske dele ter v gnojilih za kmetijstvo. Zaradi široke dostopnosti in vzdržljivosti je postal ena najpogosteje uporabljenih neželeznih kovin 20. stoletja.
Gonilniki povpraševanja: čista energija, vozila in baterije
Danes cink igra vse pomembnejšo vlogo v energetskem prehodu. Po podatkih Mednarodnega združenja za cink naj bi svetovno povpraševanje po cinku do leta 2030 letno naraslo za skoraj 700.000 ton. Ta rast je predvsem posledica njegove uporabe v sončni energiji (550.000 ton), vetrni energiji (50.000 ton) in baterijski tehnologiji (45.000 ton). Cink-zračne in cink-ionske baterije se raziskujejo kot cenovno ugodnejše, varnejše in bolj trajnostne alternative litij-ionskim baterijam, zlasti za shranjevanje energije v omrežjih. Dodatnih 100.000 ton povpraševanja bi lahko prišlo iz avtomobilskega sektorja. V državah, kot sta Indija in Kitajska, kjer je uporaba pocinkanega jekla v vozilih še vedno pod svetovnim povprečjem, naj bi povpraševanje raslo z razvojem teh trgov. Cinkova vloga pri zaščiti pred korozijo zagotavlja dolgo življenjsko dobo in varnost komponent električnih vozil ter strukture vozil.
Pogled na oskrbo: izzivi in dolgoročna stabilnost
Proizvodnja cinka se je v zadnjih letih soočala s kratkoročnimi težavami. Po podatkih Wood Mackenzie je rudarska proizvodnja cinka leta 2024 ponovno upadla — četrtič v petih letih — in globalno proizvodnjo potisnila na najnižjo raven po letu 2010. Upad je posledica premalo naložb, geopolitičnih tveganj in zapiranja starejših rudnikov. Kljub temu pa dolgoročna oskrba ostaja varna. Študija, objavljena leta 2023 v reviji *Resources, Conservation & Recycling Advances*, ocenjuje, da znašajo trenutno znane zaloge cinka med 25 in 67 milijardami ton — dovolj, da zadostijo svetovnemu povpraševanju daleč preko leta 2050. Pomembno je, da bi izboljšanje recikliranja lahko do sredine stoletja zagotovilo do 45 % potreb po cinku iz sekundarnih virov.
Zagotavljanje cinka za zeleno prihodnost
Kot vzdržljiva, široko dostopna in reciklabilna kovina je cink dobro pripravljen na podporo nizkoogljični prihodnosti. Njegova uporaba v zaščitnih prevlekah, energetski infrastrukturi in baterijskih tehnologijah ga uvršča med neopevane junake trajnostne industrije. Toda za ohranjanje stabilne oskrbe in zmanjšanje okoljskega vpliva bodo potrebne večje naložbe v recikliranje, raziskovanje in inovacije. S premišljeno strategijo in trajnostnimi praksami bo cink še naprej ščitil ne le naše stavbe in vozila — temveč tudi našo pot v bolj zeleno prihodnost.
